Pogovor z Informacijsko pooblaščenko bo vodila Bojana Pleterski (Info Hiša). V pogovoru bosta govorili o vlogi in izkušnjah – prej in potem, kako pomembno je mednarodno sodelovanje, kaj so največji izzivi, kaj lahko pričakujemo.

Sodišče EU je v zadnjih letih odločalo o več pomembnih vprašanjih, ki natančneje pojasnjujejo zahteve zakonodaje in seveda vplivajo na odločitve pri postavljanju procesov obdeloval osebnih podatkov oziroma izvajanju odgovornosti upravljavcev in obdelovalcev osebnih podatkov. Odvetnica mag. Rosana Lemut Strle bo izpostavila najbolj pomembne in razložila, kakšne so aplikacije teh odločitev.

Povsem mirno lahko trdimo, da s(m)o potrošniki osnovni vir za obdelave osebnih podatkov in to seveda s pridom izkoriščajo tehnološki giganti (npr. Meta, Google ipd). Zveza potrošnikov Slovenije je aktivna tudi na tem področju, kar dokazuje na primer pritožba potrošniških organizacij iz več evropskih držav pod okriljem BEUC proti Meti. Govorili bomo o izkušnjah pri tovrstnih postopkih in kaj lahko pričakujemo.

Izbirate lahko med naslednjimi delavnicami:

1. Izvedba DPIA
2. Obravnava kršitve varnosti podatkov
3. Vloga subjektov pri obdelavi
4. Priprava pravilnika o umetni inteligenci

Evropska unija (EU) je marca 2024 sprejela Akt o umetni inteligenci (Akt o UI), prvi pravno zavezujoči dokument, ki podrobno ureja razvoj in uporabo umetne inteligence  v našem prostoru. Kot ukrep v podporo inovacijam Akt o UI v 57. členu uvaja obveznost vzpostavitve vsaj enega regulatornega peskovnika za umetno inteligenco v državah članicah EU. Institut regulativnega peskovnika ni nov in je bil pred desetimi leti vzpostavljen kot odziv na hiter tehnološki razvoj, pri čemer pa je zlasti v kontekstu umetne inteligence pridobil pomembno vlogo z vidika spodbujanja inovacij in opredeljevanja tveganj. Na podlagi Akta o UI bodo peskovniki zagotovili strukturirano okolje za razvoj, učenje,  testiranje in validacijo inovativnih tehnologij, izdelkov ali storitev umetne inteligence v realnem okolju in pod nadzorom regulatorja preden se dajo na trg ali v uporabo. Peskovnik razvijalcem in uvajalcem tako omogoča preizkušanje inovacij v nadzorovanem okolju, regulatorjem pa boljše razumevanje novih tehnologij. Na ta način se zagotovi skladnost izdelkov ali storitev umetne inteligence z obveznostmi iz Akta o UI ter drugo relevantno evropsko in nacionalno zakonodajo, vključno s človekovimi pravicami in varstvom osebnih podatkov.

Gre za predstavitev projekta, ki ga vodi Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, v sodelovanju z Inštitutom za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti, Fakulteto za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, Inštitutom za kriminologijo pri Pravni fakulteti in Ministrstvom za digitalno preobrazbo. V okviru projekta pripravljamo pravni in vsebinski okvir za vzpostavitev in delovanje nacionalnega regulativnega peskovnika v Sloveniji, pri čemer izhajamo iz primerov dobre prakse pri implementaciji regulatornih peskovnikov za umetno inteligenco v drugih državah članicah EU.